Mizofonija: ko vas zvok žvečenja spravi ob živce

Mizofonija je močan čustven odziv na določene vsakdanje zvoke, najpogosteje na zvok žvečenja, srkanja ali glasnega dihanja drugih ljudi. Namesto rahle nejevolje se pojavijo jeza, gnus ali nuja po begu. Ne gre za preglasen zvok, ampak za njegov vzorec in pomen. Mizofonija se običajno začne v otroštvu, z ustrezno pomočjo pa jo je mogoče obvladati.
Ko se zvokom ne morete izogniti, na primer v pisarni ali na avtobusu, lahko ostrino vzamejo čepki za ušesa proti hrupu. Na PopolnSluh.si jih izdelujemo po meri in z različnimi filtri, ki zvok utišajo, ne da bi vas odrezali od okolice. Pomembno pa je vedeti, kdaj čepki pomagajo in kdaj lahko težavo celo poslabšajo. To pojasnimo v nadaljevanju.
Kaj je mizofonija
Beseda izhaja iz grščine in dobesedno pomeni »sovraštvo do zvoka«. Leta 2022 je mednarodna skupina strokovnjakov objavila prvo enotno opredelitev. Po njej je mizofonija motnja zmanjšane tolerance do določenih zvokov ali dražljajev, ki so z njimi povezani.
Ključna ugotovitev opredelitve je, da glasnost pri tem ni pomembna. Moti vzorec ponavljajočega se zvoka in to, kdo ga povzroča. Zvok, ki ga človek z mizofonijo komaj sliši, lahko sproži močnejši odziv kot glasen hrup s ceste.
Odziv je hiter in nehoten. Ljudje ga opisujejo kot val jeze, gnusa, tesnobe ali paničnega občutka, da morajo takoj oditi. Pogosto ga spremljajo telesni znaki: pospešen srčni utrip, napete mišice in vročina v obrazu. Sočasno se pojavi tudi sram, ker se človek zaveda, da je odziv nesorazmeren.

Kako pogosta je mizofonija
Pogostejša je, kot bi pričakovali. Raziskava univerz King’s College London in Oxford iz leta 2023 je pokazala, da 18,4 % ljudi v Veliki Britaniji navaja, da jim določeni zvoki povzročajo resne težave v življenju. Le 13,6 % vprašanih je za izraz že slišalo, kot mizofonijo pa je svoje težave prepoznalo samo 2,3 %.
To pomeni, da veliko ljudi trpi, ne da bi vedeli, da ima njihova težava ime. Raziskava je pokazala še, da je enako pogosta pri moških in ženskah in da se z leti običajno nekoliko omili.
Najpogostejši sprožilni zvoki
Zvokom, ki sprožijo odziv, strokovnjaki pravijo sprožilci. Vsak človek ima svoje, nekateri pa se ponavljajo pri večini:
- zvoki iz ust: žvečenje, cmokanje, srkanje, požiranje, žvečilni gumi,
- zvoki iz nosu in grla: glasno dihanje, smrkanje, kašljanje, smrčanje,
- ponavljajoči se zvoki: tapkanje s prsti, klikanje kemičnega svinčnika, šelestenje vrečke, tipkanje.
Raziskave so pokazale, da so med vsemi sprožilci zvoki hranjenja najbolj značilni za mizofonijo. Prav zato se težave najpogosteje pojavijo za mizo.
Zanimivo je, da lastni zvoki človeka z mizofonijo običajno ne motijo ali pa ga motijo bistveno manj. Pri mnogih odziv sproži tudi pogled: že videti nekoga, kako žveči, je lahko dovolj, četudi zvoka ne slišijo.
Kako prepoznate mizofonijo
Uradnega testa, ki bi ga lahko opravili doma, ni. Spodnja vprašanja vam pomagajo oceniti, ali je pri vas smiselno razmisliti o mizofoniji:
- Ali vas določen zvok, na primer žvečenje, takoj spravi v jezo ali gnus, tudi če je tih?
- Ali vas isti zvok bolj moti, če ga povzroča bližnja oseba?
- Ali se zaradi zvokov izogibate skupnim obrokom, druženju ali določenim prostorom?
- Ali si ob sprožilcu zatiskate ušesa, posnemate zvok ali morate oditi?
- Ali se po odzivu počutite krive ali osramočene?
- Ali vas sprožijo tudi gibi, na primer pogled na žvečenje?
Če na več vprašanj odgovorite pritrdilno in vas to ovira v vsakdanjem življenju, je dobro, da se o tem pogovorite s strokovnjakom. Vprašanja niso diagnoza, so pa dober začetek pogovora.
Mizofonija ali hiperakuzija: v čem je razlika
Težave z zvoki imajo različna imena, ker gre za različna stanja. Pogosto se zamenjujejo, zato je dobro vedeti, kaj je kaj:

| Stanje | Kaj moti | Značilen odziv |
|---|---|---|
| Mizofonija | točno določeni zvoki, ne glede na glasnost | jeza, gnus, nuja po begu |
| Hiperakuzija | vsi zvoki se zdijo preglasni | neugodje ali bolečina v ušesih |
| Fonofobija | strah pred zvokom, ki bi se lahko zgodil | tesnoba, izogibanje |
| Tinitus | zvok, ki ga ni v okolici | šumenje ali piskanje v ušesih |
Pri hiperakuziji, ko vsakdanji zvoki postanejo preglasni, je težava v zaznavanju glasnosti. Pri mizofoniji je sluh običajno povsem normalen, težava pa nastane v tem, kako možgani zvok čustveno ovrednotijo. Stanji se lahko pojavita tudi skupaj.
Zakaj nastane mizofonija
Natančen vzrok še ni znan, raziskave pa so v zadnjih letih prinesle pomembna spoznanja.
Ekipa univerze v Newcastlu je leta 2021 s slikanjem možganov ugotovila, da slušna skorja pri ljudeh z mizofonijo deluje enako kot pri drugih. Razlika je drugje: njihov slušni center je močneje povezan s predelom možganov, ki upravlja gibe obraza, ust in grla.
Ko slišijo nekoga žvečiti, njihovi možgani deloma »posnemajo« gib, ki zvok povzroča. Raziskovalci zato menijo, da mizofonija ni odziv na sam zvok, ampak na dejanje osebe, ki zvok proizvaja. To pojasni tudi, zakaj odziv lahko sproži že pogled na žvečenje.
Mizofonija se pogosto pojavlja v istih družinah, kar kaže na dedno nagnjenost. Pri nastanku verjetno sodelujejo tudi izkušnje: ko se odziv nekajkrat ponovi, se možgani naučijo sprožilec pričakovati in ga vnaprej zaznati kot grožnjo.
Mizofonija pri otrocih in mladostnikih
Mizofonija se najpogosteje začne med 10. in 13. letom. Pogosto jo sproži en sam zvok, na primer očetovo žvečenje, kasneje pa se lahko razširi na druge zvoke in ljudi.
Otrok težko razloži, kaj se dogaja. Starši zato pogosto opazijo le posledice: otrok se izogiba skupnim obrokom, je za mizo razdražljiv, si zatiska ušesa ali vstane in odide. Takšno vedenje hitro razumemo kot nevzgojenost, a otrok si odziva ne izbere.
Pomaga, če otroka ne silite v situacije, ki ga močno obremenijo, in se njegovemu odzivu ne posmehujete. Smiselno je o težavi obvestiti tudi učitelje. Občutljivost na zvoke je pogosta tudi pri ADHD, vendar ima drugačen izvor, zato je dobro vedeti, zakaj otroke z ADHD vsak zvok zmoti.
Kako mizofonija vpliva na vsakdan
Ker sprožilce najpogosteje povzročajo najbližji, so težave najhujše prav tam, kjer bi se človek moral počutiti najbolj sproščeno.
- Družina: skupni obroki postanejo stres. Človek z mizofonijo se pogosto počuti krivega, ker ga motijo ljudje, ki jih ima rad.
- Delo in šola: odprta pisarna, sodelavec z žvečilnim gumijem ali sošolec, ki tapka s svinčnikom, močno zmanjšajo zbranost.
- Partnerski odnos: dihanje ali smrčanje partnerja ponoči lahko onemogoči spanec in postane vir napetosti.
- Družabno življenje: restavracije, kino in javni prevoz se začnejo zdeti kot kraji, ki se jim je treba izogibati.
Dolgoročno izogibanje lahko vodi v osamljenost in tesnobo. Zato mizofonija ni »samo občutljivost«, ampak težava, ki si zasluži pozornost.
Mizofonija zdravljenje: kaj dokazano pomaga
Zdravila za mizofonijo ni, obstajajo pa pristopi, ki simptome dokazano zmanjšajo.

Kognitivno-vedenjska terapija
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je doslej najbolje raziskan pristop. V prvi randomizirani raziskavi, ki so jo izvedli v Amsterdamu, je pri 37 % udeležencev terapije prišlo do klinično pomembnega izboljšanja, v kontrolni skupini pa pri nobenem. Učinek se je ohranil tudi leto dni po koncu zdravljenja.
Terapija ne poskuša odpraviti zvokov, ampak spremeniti odziv nanje. Človek se nauči usmerjati pozornost stran od sprožilca, zmanjšati telesno vzburjenost in spremeniti misli, ki odziv stopnjujejo, na primer »to dela nalašč«.
Terapija z zvokom in drugi pristopi
Nekateri strokovnjaki uporabljajo tudi terapijo z zvokom, pri kateri prijeten ozadni zvok zmanjša izstopanje sprožilca. Raziskujejo se še terapija sprejemanja in zavezanosti ter drugi pristopi. Ker je mizofonija pogosto povezana s tesnobo, je smiselno, da načrt pripravi strokovnjak, ki pozna oba vidika.
Kaj ne pomaga
Dva pogosta nasveta naredita več škode kot koristi. Prvi je »navadi se«: prisilno izpostavljanje sprožilcem brez strokovnega vodenja odziv navadno okrepi, ker možgani zvok še močneje povežejo z grožnjo. Drugi je popolno izogibanje. Kratkoročno prinese olajšanje, dolgoročno pa se seznam sprožilcev in krajev, ki se jim človek izogiba, širi.
Tudi očitki ne pomagajo, ne do sebe ne do drugih. Človek z mizofonijo se odziva nehote, oseba, ki žveči, pa ne dela ničesar narobe. Ko obe strani to razumeta, je rešitve veliko lažje najti.
Kaj lahko naredite sami
- Poimenujte težavo. Ko bližnjim razložite, da gre za znano stanje, se zmanjšata krivda in napetost.
- Dogovorite se, ne izogibajte se. Pri obroku lahko pomagajo glasba v ozadju, sedenje drug ob drugem namesto nasproti ali krajši skupni obroki.
- Umirite telo. Počasno dihanje in sprostitev ramen zmanjšata val vzburjenosti, ki ga sproži zvok.
- Poskrbite za spanec. Utrujenost in stres sta znana dejavnika, ki odziv okrepita.
Kako se o mizofoniji pogovoriti z bližnjimi
Bližnji pogosto mislijo, da jih kritizirate ali da pretiravate. Zato je pomembno, kako pogovor začnete. Pogovarjajte se v mirnem trenutku, ne takrat, ko vas zvok ravno moti.
Govorite o sebi, ne o njih. Stavek »Ko slišim žvečenje, se v meni sproži val jeze, ki ga ne morem ustaviti« zveni drugače kot »Grozno žvečiš«. Razložite, da gre za znano stanje, ki ima ime, in da odziva ne izberete. Skupaj poiščite rešitve, ki ustrezajo obema, na primer glasbo med obrokom ali drugačen sedežni red.
Na delovnem mestu je podobno. Večina sodelavcev je pripravljena prilagoditi malenkosti, ko razumejo, zakaj je to za vas pomembno. Pomaga tudi, če se dogovorite za mirnejši kotiček za zbrano delo.
Ali čepki za ušesa pomagajo pri mizofoniji
Kratek odgovor je: da, kot orodje za težke trenutke, ne kot rešitev za vsak dan.
Ker mizofonijo pogosto sprožijo tihi zvoki, strokovnjaki inštituta Misophonia Institute opozarjajo, da prekomerna uporaba čepkov poveča občutljivost na sprožilce. Kalifornijska univerza UCSF pojasnjuje, zakaj: ko možgani dobivajo premalo zvoka, »ojačajo signal«, zato se vsakdanji zvoki po odstranitvi čepkov zdijo še bolj moteči.
| Smiselno | Ni smiselno |
|---|---|
| kratkotrajno v situacijah, ki se jim ne morete izogniti: odprta pisarna, javni prevoz, čakalnica | ves dan, vsak dan, »za vsak primer« |
| ponoči, ko vas budi partnerjevo dihanje ali smrčanje | kot nadomestek za terapijo |
| čepki s filtrom, ki zvok “pravilno” utišajo | polna zapora, ki vas odreže od okolice |
Za dnevno uporabo so primernejši čepki z akustičnim filtrom kot penasti čepki z visoko stopnjo dušenja. Filter zvok utiša enakomerno, zato ostanete v stiku z okolico in slišite sogovornika, sprožilni zvoki pa izgubijo ostrino. Takšni so tudi naši protihrupni čepki za ušesa, pri katerih filter izberete glede na okolje. Ker so izdelani po meri, jih lahko nosite več ur brez pritiska.
Ponoči pa je drugače. Med spanjem ni treba vaditi tolerance do sprožilcev, zato lahko spalni čepki po meri brez slabe vesti zadušijo partnerjevo dihanje in smrčanje.
Kdaj poiskati pomoč
Pomoč poiščite, če zaradi zvokov:
- se redno izogibate obrokom, druženju ali določenim ljudem,
- imate težave pri delu, v šoli ali v odnosu,
- doživljate izbruhe jeze, ki jih kasneje obžalujete,
- se pojavijo tesnoba, potrtost ali težave s spanjem.
Prvi korak je lahko pogovor z izbranim zdravnikom, ki vas napoti h kliničnemu psihologu ali psihiatru. Če imate hkrati občutek, da so vsi zvoki preglasni, ali opažate šumenje v ušesih, je smiselen tudi pregled pri otorinolaringologu.
Zaključek
Mizofonija je pogosta, a pogosto neprepoznana težava. Ne gre za razvajenost ali slabo voljo, ampak za način, kako možgani odreagirajo na določene zvoke. Najbolj pomaga kombinacija razumevanja, terapije in pametno izbranih trenutkov zaščite.


Kadar se zvokom ne morete izogniti, vam bodo čepki za ušesa proti hrupu pomagali skozi najtežje situacije. Na PopolnSluh.si vam jih izdelamo po meri in s filtrom, ki ustreza vašemu okolju. Pokličite nas in skupaj bomo izbrali zaščito, ki vas ne bo odrezala od sveta.
Pogosta vprašanja
Ali je mizofonija bolezen?
Mizofonija je prepoznana motnja tolerance do zvokov, v uradnih diagnostičnih priročnikih pa še nima svoje kode. To ne pomeni, da ni resna, saj lahko močno vpliva na kakovost življenja.
Ali lahko mizofonija mine sama?
Pri mnogih se z leti omili, popolnoma pa redko izgine sama. S terapijo in dobrimi strategijami jo večina ljudi obvladuje bistveno bolje.
Zakaj me najbolj motijo zvoki bližnjih?
Ker smo z njimi največ skupaj in ker se sprožilec pogosto prvič pojavi doma. Možgani se naučijo povezati osebo z zvokom, zato je odziv nanjo močnejši.
Ali se mizofonija lahko pojavi v odrasli dobi?
Lahko, čeprav redkeje. Pri večini se začne v otroštvu ali najstniških letih, nekateri pa jo prvič opazijo šele kot odrasli, pogosto v obdobju večjega stresa.
Ali so slušalke z odpravljanjem šuma boljše od čepkov?
Za kratkotrajno uporabo delujejo podobno. Tudi pri njih velja, da ne smejo postati način, kako se ves dan izogibate zvokom. Čepki s filtrom so primernejši, kadar morate slišati sogovornike.
Članek je informativne narave in ne nadomesti posveta z zdravnikom ali psihologom.
Viri
- Swedo SE in sod.: Consensus Definition of Misophonia: A Delphi Study, Frontiers in Neuroscience, 2022.
- Vitoratou S in sod.: Misophonia in the UK: Prevalence and norms from the S-Five, PLOS ONE, 2023.
- University of Oxford: Nearly one in five people in the UK find everyday sounds intolerable, 2023.
- Kumar S in sod.: The Motor Basis for Misophonia, Journal of Neuroscience, 2021.
- Newcastle University: Misophonia – a supersensitive brain connection, 2021.
- Jager IJ in sod.: Cognitive behavioral therapy for misophonia: A randomized clinical trial, Depression and Anxiety, 2021.
- Vitoratou S in sod.: raziskava o 35 sprožilcih mizofonije, 2021.
- UCSF EARS: Sound Sensitivity and Hyperacusis.
- Misophonia Institute: Earplugs and noise cancelling headphones.
Poskrbite za svoj sluh pravočasno
Čepki po meri za vodo, spanje in hrup. Odtis v 5 do 10 minutah.
IZBERITE ČEPKE