Kaj pa govorite tako tiho? Nič ne slišim…

Poleg vedno glasnejšega življenjskega okolja so številni izpostavljeni intenzivnim zvokom tudi v službi. Onesnaževanje s hrupom je vsesplošno in obremenjujoče. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije se z občutno izgubo sluha sooča kar 466 milijonov svetovne populacije. Kako obvarovati naša ušesa?

Delovanje ušesa

Naše uho je razdeljeno na zunanje, srednje in notranje uho. Zunanje uho »lovi« zvočne signale, ki nato potujejo po sluhovodu do bobniča. Tresljaji bobniča, ki jih povzroči zvok, se v srednjem ušesu po treh koščicah srednjega ušesa (kladivca, nakovalca in stremenca) prenesejo v notranje uho. To je sestavljeno iz polža in koščenih lokov. Iz polža vodi prek slušnega živca v možgane več kot 30.000 živčnih vlaken, ki možganom prenašajo informacije. Iz možganov potujejo povratne informacije nazaj v uho po vzporednih vlaknih. Koščeni loki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja. Sluh torej nastane zaradi usklajenega delovanja zunanjega, srednjega in notranjega ušesa, živčnega sistema ter možganov.

Kaj je hrup?

Zvok je tisto, kar slišimo. Hrup pa je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri delu in škoduje njegovemu zdravju ali počutju. Ob različnih priložnostih lahko občutimo in se odzivamo na enak zvok popolnoma različno. Dojemanje zvoka je torej odvisno tudi od trenutnega razpoloženja posameznika. Hrup je nevaren za sluh, še zlasti, če mu je oseba dolgo in pogosto izpostavljena. Vsako zvišanje na glasovni lestvici za 10 decibelov (db) je za naša ušesa 10-krat večji hrup. Pri jakosti okoli 120 db pa naj bi zvok povzročal bolečino. Do poškodb sluha najverjetneje ne bo prišlo pri stalni izpostavljenosti hrupu, ki ne presega povprečne vrednosti 70 db, prav tako ne pri višji ravni hrupa in krajši izpostavljenosti, na primer 75 db do 8 ur na dan. Če pa smo vsak dan 8 ur izpostavljeni hrupu 85 db, pa nam že grozi verjetnost okvare sluha. Nekaj primerov ravni hrupa v decibelih (db):

• 0 db – komaj slišno s človeškim ušesom
• 50 db – običajno dogajanje doma
• 65 db – pogovor
• 80 db – promet v mestu, stroji na ročni pogon, orodje
• 120 db – sirena rešilnega avtomobila, pnevmatski vrtalni stroj, letalo pri pristajanju
• 140 db – letalo pri vzletanju, rokovski koncert, pirotehnični izdelek.

Vpliva na zdravje

Hrup, ki nas obkroža, ima lahko veliko negativnih učinkov na naše zdravje. Povzroča lahko okvare sluha, motnje spanja, zmanjšuje učinkovitost pri delu ali učenju, povzroča motnje pri komunikaciji, vznemirjenost, vpliva na delovanje srčno-žilnega sistema in na socialno vedenje. Hrup lahko povzroči nepopravljivo okvaro sluha, poleg tega pa je eden ključnih vzrokov za stres. Med občutljive skupine sodijo starejši ljudje, kronični bolniki, slepi in slabovidni, ljudje z okvaro sluha, občutljivi ljudje in tisti z duševnimi motnjami, nosečnice, majhni otroci in dojenčki.

Hrup na delovnem mestu

Izpostavljenost hrupu na delovnem mestu povzroča okvaro sluha, z delom povezan stres, večje tveganje za nezgode pri delu. Je resna grožnja za zdravje delavcev in eden najpogostejših dejavnikov tveganja pri delu. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa, da je škodljiv hrup tisti, pri katerem dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 85 db. Čeprav med dejavnosti, v katerih so pogosto prisotne visoke ravni hrupa, običajno uvrščamo zlasti področja rudarstva, gradbeništva, kovinskopredelovalne industrije, pa mednje sodijo tudi kmetijstvo, gozdarstvo, izobraževanje (vrtci, šole), gostinstvo … Hrup, ki so mu izpostavljeni zaposleni v določenih poklicih:

• vzgojiteljica v vrtcu – jok in kričanje otrok presegata 85 db;
• voznik tovornjaka – več kot 85 db;
• dirigent orkestra – več kot 90 db;
• natakar v diskoteki, nočnem klubu – več kot 100 db;
• mizarska delavnica, stroji – več kot 100 db;
• motorna verižna žaga – 110 db;
• pnevmatsko kladivo – 130 db.

So slušalke sluhu škodljive?

Daljša izpostavljenost zvoku nad 85 db povzroča postopno okvaro sluha. Vsakodnevno poslušanje glasbe prek slušalk zelo negativno vpliva na same slušne celice, saj lahko že po nekaj letih privede do trajne okvare sluha. Mladi s poslušanjem zelo glasne glasbe po slušalkah vedno bolj izgubljajo sluh, kar je izjemno zaskrbljujoče. Na najvišjo glasnost nastavljena prenosna naprava za poslušanje glasbe prek slušalk doseže zvok kar 100 db. Da do poslabšanja sluha ne bi prišlo, je najbolje, da zvok v slušalkah vedno nastavite na razumno raven glasnosti. Priporočljivo je, da pri uporabi slušalk jakost zvoka naravnate dovolj nizko, da lahko slišite zvoke okoli sebe. Če je vaša naprava za poslušanje glasbe v avtomobilu ali stanovanju naravnana tako glasno, da je moten običajen pogovor, je to morda znak, da je tudi dovolj glasna za poškodovanje vašega sluha. Z dve- do triurno izpostavljenostjo 90 db lahko poškodujete sluh. Zato so v hrupnem okolju priporočljivi ušesni čepki ali drugi pripomočki za zaščito sluha.

Kako zaščititi sluh?

Najboljši način za zmanjšanje tveganja poškodbe sluha je preprečitev ali zmanjšanje stopnje hrupa pri izvoru, vendar to ni vedno mogoče. Na voljo so različne zaščite za sluh (ušesni čepki, glušniki), ki zmanjšajo količino hrupa na raven, ki sluha ne poškoduje.

Kdaj je treba ukrepati?

Vsakomur se zgodi, da kdaj pa kdaj morda ne sliši dobro, a pozorni moramo biti, če se nam to dogaja pogosto. Zdravnika je vredno obiskati, če sogovornika slišite slabše na javnih mestih ali kadar je v ozadju hrup, na primer v trgovini. Pozornost je treba svojim ušesom nameniti, če morate druge vedno znova prositi, naj ponovijo, kaj so rekli, oziroma se morate stalno približevati govorcu, da jasno slišite njegove besede. Nenazadnje je signal, da morda vaš sluh ni najboljši, kadar povečujete glasnost radia ali televizije, drugim pa je to neprijetno glasno.

VIR: http://www.doktor24.si/revija-doktor/zdravniki-pisejo/828-kaj-pa-govorite-tako-tiho-nic-ne-slisim